Zadnjič, že dooolgo časa nazaj smo se z Capijem&Mee&Mašo odpravili na skalo, saj sem že 14dni nekam hotela it. -.- Skala (793m) je kar zahtevna na nekaterih mestih, drugače se pa da lepo gor prilezit. Capi je itak bil čisto konec in z jezikom do tleh je prilezel gor. Ko se je pa malo shladilo in smo šli navzdol pa ni bilo problemov. :)) Neki slik, čeprav so vse zelo slabe, ker so slikane v gozdu, kjer ni bilo prave svetlobe pa še težko je ujeti v fotoaparat psa, ki globoko diha in je čisto zasopel. :))
Mee:
Pogled z vrha na Konjice:
še Capi:
V ponedeljek pa smo dobili obiskee, Laura&mladičke. Fotke bodo povedale vse (upam, da bodo tokrat delale):
Ko angelčki obolknejo:
ena lepa Capijeva:
vseh pet na kupu(če kdo najde petega dobi oskarja :)):
primerjava Capija (ki je s težavo prenašal, da je Jazz tako blizu njega) in najmanjše Jazz:
Kuku:
En se igra z žogo, dve vlečeta slončka, Blue pa napada bogo japonko:
Že take mladičke jih je težko v objektiv ujeti:
Capi, čisto slinast in premočen:
Pa še, ko plava:
Pa tudi mali so morali, komaj smo jih lovili ven iz vode:
LP, do prihodnjič. Midva pa pridno vadiva za razstavo v Trbovljah (CAC Trbovlje, 30.8.2009, grem prvič s Capijem na JH)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar