picture.

Hahaha, vedno ima neke smešne obraze, ko ga poskušam ujeti v objektiv, ko teka:


LP, Špela

skala&itd.

Zadnjič, že dooolgo časa nazaj smo se z Capijem&Mee&Mašo odpravili na skalo, saj sem že 14dni nekam hotela it. -.- Skala (793m) je kar zahtevna na nekaterih mestih, drugače se pa da lepo gor prilezit. Capi je itak bil čisto konec in z jezikom do tleh je prilezel gor. Ko se je pa malo shladilo in smo šli navzdol pa ni bilo problemov. :)) Neki slik, čeprav so vse zelo slabe, ker so slikane v gozdu, kjer ni bilo prave svetlobe pa še težko je ujeti v fotoaparat psa, ki globoko diha in je čisto zasopel. :))
Mee:

Pogled z vrha na Konjice:

še Capi:


V ponedeljek pa smo dobili obiskee, Laura&mladičke. Fotke bodo povedale vse (upam, da bodo tokrat delale):
Ko angelčki obolknejo:

ena lepa Capijeva:

vseh pet na kupu(če kdo najde petega dobi oskarja :)):

primerjava Capija (ki je s težavo prenašal, da je Jazz tako blizu njega) in najmanjše Jazz:

Kuku:

En se igra z žogo, dve vlečeta slončka, Blue pa napada bogo japonko:

Že take mladičke jih je težko v objektiv ujeti:

Capi, čisto slinast in premočen:

Pa še, ko plava:

Pa tudi mali so morali, komaj smo jih lovili ven iz vode:


LP, do prihodnjič. Midva pa pridno vadiva za razstavo v Trbovljah (CAC Trbovlje, 30.8.2009, grem prvič s Capijem na JH)